Vizitka

Pravna podlaga za statusno organiziranje podjetništva je določena v Ustavi Republike Slovenije, ki v 74. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna, pogoji za ustanavljanje gospodarskih organizacij pa se določijo z zakonom. Najpomembnejši predpis na področju statusnega prava, ki ureja ustanavljanje in upravljanje gospodarskih družb, je Zakon o gospodarskih družbah (UL RS, št. 42/2006, - v nadaljevanju: ZGD-1).
Opomnik podaja osnovne informacije o značilnostih posameznih oblik družb in samostojnega podjetnika posameznika. V pregledu smo se omejili na podrobnejši prikaz v gospodarski praksi najpogosteje izbranih oblik družb ter prikazali splošne značilnosti, ki so skupne vsem oblikam gospodarskih družb in formalni postopek njihove ustanovitve.
I. GOSPODARSKE  DRUŽBE
Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zakon našteva oblike, v katerih se lahko organizirajo gospodarske družbe, kar pomeni, da se lahko opravlja gospodarska dejavnost le v eni od teh oblik. Družbo lahko ustanovi vsaka domača ali tuja fizična ali pravna oseba. Gospodarsko dejavnost lahko opravlja tudi samostojni podjetnik kot fizična oseba.  
1. Delitev družb na kapitalske in osebne
Najpomembnejša delitev gospodarskih družb je delitev na:

• osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba;
• kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba.

Bistvena razlika med njimi je v odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Pri osebnih družbah družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim (tudi osebnim) premoženjem, pri kapitalskih družbah pa odgovarja za obveznosti družba s svojim premoženjem, medtem ko družbeniki za njene obveznosti ne odgovarjajo. Od tega pravila odstopa načelo, ki ga imenujemo spregled pravne osebnosti. V 8. členu ZGD-1 so predvidene situacije, v katerih družbeniki ne glede na siceršnja pravila o odgovornosti, odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Gre za primere, ko so družbeniki svojo družbo uporabili ali zlorabili, da bi z njo dosegli cilje, ki jih zakon v tem členu določa kot nedopustne. Sodišča so dolžna prednostno obravnavati spore glede odgovornosti družbenikov zaradi spregleda pravne osebnosti.
Družbeniki kapitalskih družb lahko v določenih okoliščinah odgovarjajo upnikom tudi v primeru kršitve določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (UL RS, št. 54/99 in 110/99).
Skupne značilnosti vseh gospodarskih družb so zaobsežene v splošnem delu ZGD-1, v posebnem delu pa zakon določa posebnosti, ki veljajo za posamezno obliko družbe.

2. Pravna osebnost gospodarskih družb
Vse gospodarske družbe, razen tihe družbe, so pravne osebe, kar pomeni, da so družbe lahko lastniki premičnin in nepremičnin, da lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene, zlasti pa družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

3. Firma
Firma je ime s katerim družba posluje. Obvezni sestavini vsake firme sta označba, ki nakazuje dejavnost družbe in navedba oblike družbe. Firma lahko vsebuje še dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo. Dodatna sestavina je pri kapitalskih družbah obvezna. Pomembne so določbe zakona, ki se nanašajo na varstvo slovenskega jezika in uporabo imena Slovenije v imenu družbe. Firma mora biti v slovenskem jeziku, prevod firme v tuj jezik pa se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. V firmi se lahko uporabljajo besede v tujem jeziku le, če ustrezajo firmam oziroma imenom družbenikov, ki so sestavni del firme; če ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam, če gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk ali če gre za mrtvi jezik. Besedo "Slovenija" ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije. Firma ne sme vsebovati besed oziroma znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali, ki vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca ali ki vsebujejo ali posnemajo uradne znake. Firma, ki jo družba prijavi za vpis v register, se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih družb na območju Republike Slovenije. Registrsko sodišče po uradni dolžnosti nadzoruje spoštovanje načela izključnosti firme, kot tudi ugotavlja skladnost firme z drugimi določbami ZGD-1. Če firma ne zadostuje zahtevam zakona, sodišče zavrne prijavo za vpis v register.
Zakon pozna tudi t.i. nameravano firmo. Vsakdo lahko namreč zahteva, da sodišče vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba. Če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s takšno firmo v enem letu od vpisa nameravane firme, sodišče le-to po uradni dolžnosti izbriše iz registra. Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem. 

4. Sedež družbe
Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež vpisan v sodni register. Družba določi svoj sedež v ustanovitvenem aktu in ga navede v prijavi za vpis v sodni register. Kot sedež lahko družba določi: kraj, kjer opravlja dejavnost; kraj, kjer se pretežno vodijo njeni posli ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.

5. Finančno poslovanje
Razvrstitev družb na mikro, majhne, srednje in velike družbe je potrebna zaradi uporabe pravil, ki so zapisana v poglavju ZGD-1 o poslovnih knjigah in letnem poročilu.
Merila za razvrščanje družb so:

• povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu;
• čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu;
• vrednost aktive ob koncu poslovnega leta.

Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve izmed meril:

• povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset;
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov;
• vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov.

Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje najmanj dva od naslednjih kriterijev:

• povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu manjše kot 50;
• čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu manjši kot 7.300.000 evrov;
• vrednost aktive ob koncu poslovnega leta manjša kot 3.650.000 evrov.

Srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba in ki izpolnjuje najmanj dva od naslednjih kriterijev:

• povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu manjše kot 250;
• čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu manjši kot 29.200.000 evrov;
• vrednost aktive ob koncu poslovnega leta manjša kot 14.600.000 evrov.

Velike družbe so tiste družbe, ki presegajo navedene kriterije, v vsakem primeru pa so to banke, zavarovalnice, borza vrednostnih papirjev in družbe, ki morajo po zakonu izdelati konsolidirano letno poročilo.

6. Sodni register
Za vse gospodarske družbe je v zakonu določeno načelo obveznosti vpisa v sodni register. Vpisi se opravijo v sodni register sodišča, na območju katerega je sedež subjekta vpisa. Šele z vpisom v sodni register pridobi družba poslovno sposobnost (postane pravna oseba) in lahko začne s poslovanjem. Zakon povzema pri nas in v tujini uveljavljen sistem sodnega registra, pri čemer pa vsebuje le najosnovnejša pravila registrskega prava.

7. Dejavnost družbe
ZGD-1 dejavnosti družbe posebej ne obravnava, saj to področje pokrivajo drugi, področni zakoni, ki opredeljujejo pogoje, pod katerimi se posamezna dejavnost lahko opravlja (Zakon o trgovini, Obrtni zakon ipd.). Gospodarske družbe lahko kot svojo dejavnost opravljajo vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Družbe lahko opravljajo posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. Poleg registrirane dejavnosti pa lahko družba opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (gre za posle, s katerimi se ustvarjajo pogoji za opravljanje dejavnosti družbe).
ZGD-1 določa, da:

• družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v register;
• če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz prejšnje alineje določa še posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni  posebne pogoje, določene z drugim zakonom;
• če poseben zakon določa, da sme družba začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.

Pri vpisu dejavnosti družbe v sodni register je potrebno uporabiti Standardno klasifikacijo dejavnosti  kot obvezen standard (Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti UL RS, št. 2/02).

8. Zastopanje družbe
Gospodarske družbe zastopajo osebe, ki so določene z zakonom (zakoniti zastopnik) ali aktom o ustanovitvi družbe. Vsaka družba mora imeti vsaj enega zastopnika. Zakon določa pri vsaki obliki družbe posebej, kdo je upravičen zastopati družbo po zakonu. Posebna oblika zastopanja, ki jo uvaja zakon je prokura. Od vseh drugih pooblastil se loči po tem, da je obseg prokure določen z zakonom in ga ni mogoče omejiti. Prokurist je po zakonu pooblaščen sklepati pogodbe, opravljati pravne posle in opravila v zvezi s poslovanjem družbe. Posebej mora biti pooblaščen za odtujevanje in obremenjevanje nepremičnin.

II. PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE GOSPODARSKIH DRUŽB
Med kapitalske družbe uvrščamo:
Delniško družbo, ki je v 168. členu zakona opredeljena kot družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut. Najnižji znesek osnovnega kapitala je 6 mio sit (z dnem uvedbe evra 25.000 evrov). Delniška družba pozna dva načina ustanovitve, in sicer sočasno ali simultano ustanovitev, pri kateri vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzemajo vse delnice ter postopno ali sukcesivno ustanovitev, pri kateri se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu razpisu delnic (prospekt), če zakon ne določa drugače.
Družbo z omejeno odgovornostjo zakon v 471. členu opredeljuje kot družbo, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Družbo lahko ustanovi tudi en sam družbenik (družba z enim družbenikom), praviloma pa dva ali več družbenikov, vendar največ 50. Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo z več kot 50 družbeniki mora izdati soglasje minister, pristojen za gospodarstvo. Osnovni kapital mora znašati vsaj 2.100.000 sit (z dnem uvedbe evra 7.500 evrov), vsak osnovni vložek pa najmanj 14.000 sit (z dnem uvedbe evra 50 evrov).
Komanditno delniško družbo (464. člen), pri kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov ne odgovarjajo.
Osebne družbe so:
Družba z neomejeno odgovornostjo, ki je po 76. členu ZGD-1 opredeljena kot družba dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki. Če zakon ne določa drugače, se za družbo z neomejeno odgovornostjo uporabljajo pravila o civilno pravni družbeni pogodbi.
Komanditna družba (135. člen) je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist). Če ni določeno drugače, se za komanditno družbo uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Zakon podrobno ureja pravna razmerja med družbeniki, zlasti položaj komanditista ter pravna razmerja družbenikov do tretjih oseb.
Tiha družba (158. člen) nastane s pogodbo, na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. Bistvo tihe družbe je v tem, da jo le pogojno lahko uvrščamo med osebne družbe, saj takšna gospodarska družba obstaja le med družbeniki (med tihim družbenikom in kakšno drugo že obstoječo gospodarsko družbo).
Druge pravnoorganizacijske oblike družb
Poleg navedenih pravno-organizacijskih oblik gospodarskih družb zakon pozna še dvojno družbo, ki je v 152. členu opredeljena kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov oz. so vsi komplementarji take družbe. Gre za medsebojno povezavo kapitalskih in osebnih družb. Dejansko je dvojna družba osebna družba, v kateri je komplementar pravna oseba v obliki kapitalske družbe.
Zakon med drugim vsebuje tudi natančne določbe in pravila o povezanih družbah, o statusnem preoblikovanju družb (združitvi in delitvi družb) ter o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja (563. člen), ki naj bi pospeševalo pridobitno dejavnost svojih članov, izboljševalo in povečevalo rezultate dejavnosti in povečevalo dobiček članic, ne pa ustvarjalo lastnega dobička.
Posebej je v zakonu opredeljen pojem tujega podjetja in njegovih podružnic.
V nadaljevanju podajamo osnovne informacije in navodila za ustanovitev najpogosteje ustanovljenih oblik družb - družbe z omejeno odgovornostjo, družbe z neomejeno odgovornostjo in samostojnega podjetnika posameznika. 

Družba z omejeno odgovornostjo
Družba z omejeno odgovornostjo je v zakonu opredeljena kot družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov.
Družbeniki: so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe, pri čemer lahko družbo ustanovi tudi en sam družbenik. Družba z omejeno odgovornostjo ima lahko največ 50 družbenikov (več samo v primeru, če to dovoli minister, pristojen za gospodarstvo). Družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Družba je samostojna in od družbenikov ločena oseba, vendar pa zakon zaradi preprečevanja različnih možnosti zlorab družbe v 8. členu določa institut spregleda pravne osebnosti. Bistvo instituta je, da se ob določenih predpostavkah k odgovornosti pritegnejo tudi družbeniki. V določenih okoliščinah lahko družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe tudi v primeru kršitve določil Zakona o finančnem poslovanju.
Osnovni kapital: mora znašati vsaj 2.100.000 sit (z dnem uvedbe evra 7.500 evrov), pri čemer mora osnovni vložek vsakega družbenika znašati pa najmanj 14.000 sit (z dnem uvedbe evra 50 evrov).
Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek (v celoti) ali kot stvarni prevzem. Pred prijavo za vpis mora vsak družbenik zagotoviti vsaj ¼ osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 2.100.000 sit (z dem uvedbe evra 7.500 evrov). Stvarni vložki se morajo pred prijavo za vpis izročiti v celoti.
Če vlagatelji v določenem roku ne vplačajo osnovnih vlog, se šteje, da družba ni ustanovljena. Rok za vplačilo osnovnih vlog in način plačila (enkratno ali postopno) se določi v pogodbi o ustanovitvi družbe. Pri kasnejših dokapitalizacijah razmerje med denarnimi in stvarnimi vložki ni več predpisano, torej se lahko dokapitalizacija izvede tudi samo s stvarnimi vložki.
Ustanovitev: družba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (zakon vsebuje določbe o obveznih sestavinah pogodbe o ustanovitvi), vendar pa družba pridobi pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register.
Poslovodja mora prijavi za vpis družbe v sodni register priložiti:

• izvirnik ali overjen prepis pogodbe v obliki notarskega zapisa;
• seznam družbenikov in navedbo vložkov, ki so jih prevzeli;
• poročilo o stvarnih vložkih;
• potrdilo banke o nakazilu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga; za resničnost izjave banka družbi odgovarja;
• poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov, če presegajo vrednost 14.000.000 SIT (z dnem uvedbe evra več kot 100.000 evrov);
• overjen podpis oseb, pooblaščenih za zastopanje;
• listino o varščini, če družbo ustanavlja en ustanovitelj in denarni del vložka ni v celoti vplačan pred vložitvijo predloga za vpis v sodni register;
• izjavo družbenika, da že vpisani subjekti vpisa, katerih ustanovitelj, družbenik ali član je, nimajo neporavnanih dospelih obveznosti (2. odst. 27. člena Zakona o sodnem registru);
• potrdilo o vplačilu sodne takse.

Pred vpisom ustanovitve družbe v sodni register je potrebno skleniti pogodbo o vodenju transakcijskega računa s poslovno banko ali hranilnico, ki ima dovoljenje Banke Slovenije. Po prejemu sklepa o vpisu družbe v sodni register je potrebno izpolniti priloženi obrazec AJPES (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve) zaradi pridobitve matične številke družbe in šifre glavne dejavnosti.
Upravljanje družbe: je urejeno v družbeni pogodbi, razen če zakon ne določa drugače. Med organi družbe je obvezen poslovodja, ki družbo vodi, zastopa in predstavlja. Ta je lahko po noveli zakona, ki je bila sprejeta v letu 1999, tudi tuj državljan, prav tako so lahko eden ali vsi prokuristi družbe tudi tuji državljani. Družbo upravlja skupščina družbe. Neobvezen organ je nadzorni svet, ki ga družba ima, če je predviden z družbeno pogodbo.
Družba z enim družbenikom:  z aktom o ustanovitvi družbe, za katerega od zadnje spremembe ZGD v letu 2004 ni več potrebno, da je v obliki notarskega zapisa, jo ustanovi en sam družbenik. S tem je zakon dal možnost, da posamezen podjetnik individualizira svoje podjetniško premoženje, t.j. da podjetniško premoženje loči od zasebnega premoženja (z razliko od podjetnika, ki nima lastnosti pravne osebe in torej pri svojem poslovanju odgovarja z lastnim premoženjem). Družba z enim družbenikom se ustanovi na enak način kot d.o.o z več družbeniki, le da zanjo velja posebnost, ki jo zakon določa v 1. odstavku 524. člena, ki določa, da mora družbenik v primeru, ko ne vplača potrebnega osnovnega kapitala, zagotoviti družbi ustrezno varščino. Predlogu za vpis družbe v register je v tem primeru potrebno priložiti še listino o varščini.

Družba z neomejeno odgovornostjo
Družba z neomejeno odgovornostjo je v 76. členu ZGD-1 opredeljena kot družba dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družba je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, subsidiarno pa so za njene obveznosti solidarno in neomejeno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Osebne odgovornosti družbeniki s pogodbo ne morejo izključiti. Družba pridobi pravno sposobnost z vpisom v sodni register. Družbo lahko ustanovita najmanj dve domači ali tuji fizični oz. pravni osebi s pogodbo. Pravna razmerja med družbeniki se uredijo s pogodbo, sicer pa se uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za civilnopravno družbeno pogodbo.
Vložki posameznih družbenikov v družbo so načeloma enaki, če ni v pogodbi drugače določeno. Družbenik lahko v družbo vloži denar, stvari, pravice ali storitve. Vrednost nedenarnih vložkov sporazumno v denarju ocenijo družbeniki. Zakon pri družbi z neomejeno odgovornostjo ne določa višine osnovnega kapitala.
Pravna razmerja med družbeniki: Posle družbe so upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki, s pogodbo pa se lahko vodenje poslov prenese na enega ali samo na nekatere družbenike. Odločitve družbenikov se sprejemajo soglasno, če pogodba ne določa drugače. Družbeniki s svojim deležem ne morejo razpolagati brez soglasja drugih družbenikov. Družbeniki morajo v družbenih zadevah ravnati z enako skrbnostjo kot sicer ravnajo v svojih lastnih zadevah.
Za ustanovitev družbe z neomejeno odgovornostjo morajo ustanovitelji:

• sestaviti družbeno pogodbo;
• zagotoviti denarne oziroma stvarne vložke;
• notarsko overiti podpise oseb pooblaščenih za zastopanje;
• predlagati vpis ustanovitve družbe v sodni register.

Za vodenje transakcijskega računa je potrebno skleniti pogodbo s poslovno banko ali hranilnico, ki ima dovoljenje Banke Slovenije. K predlogu za vpis ustanovitve družbe v sodni register je poleg obrazcev za priglasitev potrebno priložiti družbeno pogodbo in overjene podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje. Prijavo za vpis v sodni register morajo vložiti vsi družbeniki v roku 15 dni po izpolnitvi pogojev za vpis v sodni register. Po prejemu sklepa o vpisu družbe v sodni register morajo ustanovitelji izpolniti priloženi obrazec AJPES, zaradi pridobitve matične številke družbe in šifre glavne dejavnosti.