1. Splošne značilnosti
Samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju: podjetnik) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Za podjetnika veljajo določbe II. dela ZGD-1 (členi 71 do 75). Smiselno pa se uporabljajo tudi druge določbe zakona, ki sicer veljajo za gospodarske družbe, če posamezna vprašanja za podjetnika niso urejena drugače. To so določbe o dejavnosti, firmi, sedežu, podružnici, prokuri, poslovni skrivnosti in sodnem registru.
Firma podjetnika vsebuje poleg označbe dejavnosti in morebitnih dodatnih sestavin tudi ime in priimek podjetnika ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.). Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in označbo s.p.
2. Priglasitev začetka opravljanja dejavnosti
Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register. Prijavi za vpis mora podjetnik navesti:
- predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave;
- firmo podjetnika in podatke o sedežu;
- podatke o skrajšani firmi (če jo ima);
- podatke o podjetniku (ime in priimek, EMŠO, prebivališče in davčno številko);
- podatke o zastopniku (ime in priimek, EMŠO, prebivališče in davčno številko);
- navedbo dejavnosti, ki jo bo opravljal;
- podatke o drugih delih podjetnika;
- izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.
Podjetnik lahko za primer smrti imenuje zastopnika, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Podelitev in prenehanje pooblastila se mora vpisati v Poslovni register Slovenije in ga podjetnik lahko vsak čas prekliče. Prav tako lahko pooblastilo vsak trenutek prekliče dedič podjetnika (72/8. člen ZGD-1).
3. Pogoji za opravljanje dejavnosti
Glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti veljajo za podjetnika enaka pravila kot za gospodarske družbe in sicer:
- samostojni podjetnik lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije;
- če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz prejšnje alineje določa še posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, lahko samostojni podjetnik začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom;
- če poseben zakon določa, da sme samostojni podjetnik začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti, lahko podjetnik začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.
4. Vodenje poslovnih knjig samostojnega podjetnika posameznika
Osnovni predpis, ki določa obveznost vodenja poslovnih knjig, je ZGD-1. Poslovne knjige se vodijo za različne namene (poslovne, statistične, javne). Letno poročilo oziroma podatke iz letnega poročila mora podjetnik oddati AJPES do 31. marca za preteklo leto. Zaradi obdavčitve se poslovne knjige vodijo tudi za davčne namene. Način ugotavljanja davčne osnove, način obdavčitve ter vlaganje napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti (davčne napovedi) za podjetnika urejajo Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davčnem postopku ter podzakonski predpisi, sprejeti na njihovi podlagi. Davčno napoved mora podjetnik vložiti do 28. februarja za preteklo leto pristojnemu davčnemu uradu.
4.1. Vodenje poslovnih knjig za poslovne in davčne namene
ZGD-1 v 54. členu uvaja splošno obveznost vodenja poslovnih knjig podjetnika. Poslovne knjige se načeloma vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa se lahko poslovne knjige vodijo tudi po sistemu enostavnega knjigovodstva. Da bi lahko podjetnik vodil poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, ne sme prekoračiti dveh od naslednjih treh kriterijev, ki se določijo na podlagi podatkov iz zadnje odmerne odločbe za davek iz dejavnosti in podatka o povprečni vrednosti aktive v poslovnem letu (izračunanega kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta):
- da povprečno število zaposlenih ne presega 3;
- da so letni prihodki nižji od 10.000.000 tolarjev (od dne uvedbe evra 42.000 evrov);
- da povprečna vrednost aktive v obračunskem letu (izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan obračunskega leta) ne presega 6.000.000 tolarjev (od dne uvedbe evra 25.000 evrov).
Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben Slovenski računovodski standard SRS 39, ki uvaja računovodske rešitve pri malih podjetnikih za dvostavno in enostavno knjigovodstvo.
Na podlagi Zakona o davčnem postopku je Ministrstvo za finance izdalo Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti (UL RS, št. 130/04), s katerim se določajo vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki so jih dolžni voditi osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti. Pravilnik določa, da se zanje glede vodenja poslovnih knjig, sestavljanja letnih poročil, vodenja poslovnih knjig in evidenc, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo ZGD-1 v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodski standardi in ta pravilnik.
4.2. Predložitev letnih poročil za statistične namene in za namene javne objave
Javno objavo letnih poročil ureja 58. člen ZGD-1, posredovanje podatkov iz letnih poročil pa 59. člen ZGD-1. V skladu s temi določbami morajo podjetniki predložiti letna poročila za javno objavo in za državno statistiko AJPES. Sestavne dele letnih poročil in druge podatke, ki jih morajo predložiti, ter roke in način predložitve podrobneje določa Metodološko navodilo za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov.
Predložitev letnih poročil zaradi javne objave je obvezna za vse podjetnike, razen za tiste, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodkov iz dejavnosti, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov.
5. Statusno preoblikovanje podjetnika
ZGD-1 na novo vnaša poglavje, ki ureja preoblikovanje fizične osebe v pravno osebo in torej daje podjetnikom možnost, da s prenosom podjetja opravljajo dejavnost v obliki kapitalske družbe. Iz predmeta prenosa je izločeno osebno premoženje podjetnika, ki ni namenjeno opravljanju njegove pridobitne dejavnosti.
ZGD-1 v členih 667 do 673 predvideva dve obliki statusnega preoblikovanja podjetnika:
- možnost prenosa podjetja na kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa samega in
- možnost prenosa na prevzemno kapitalsko družbo.
Prenos podjetja na novo družbo
Podjetnik sprejme sklep o prenosu podjetja (enostranska izjava volje), ki mora vsebovati:
- firmo in sedež podjetnika,
- izjavo o prenosu podjetja,
- akt o ustanoviti nove družbe (z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika – to določilo zaradi varstva morebitnih drugih družbenikov, ki s preoblikovanjem podjetnika so-ustanavljajo družbo in kot družbeniki s svojim vložkom v družbo odgovarjajo tudi za obveznosti iz prejšnjega poslovanja podjetnika) in
- vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem).
Če je vrednost prenesenega podjetja višja kot 100.000 evrov, mora ustanovitev nove družbe pregledati tudi ustanovitveni revizor.
Podjetnik vloži prijavo za vpis prenosa podjetja v register, ki hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe s pripisom, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika. Z vpisom podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik poslovnih deležev nove družbe.
Prenos podjetja na prevzemno družbo
V primeru prenosa podjetja na prevzemno družbo gre za spajanje novega in starega premoženja. Zakon določa, ga se glede prenosa podjetja na prevzemno družbo smiselno uporabljajo določbe glede prenosa podjetja na novo družbo. Prenos podjetja se opravi z dvostranskim pravnim poslom - s pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe in učinkuje z dnem vpisa v sodni register. Zaradi pravne varnosti obeh gospodarskih subjektov se zahteva najstrožja obličnost in sicer pogodba v obliki notarskega zapisa. Če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, mora biti povečanje OK vpisano v register hkrati z vpisom prenosa podjetja.
Dejansko v tej situaciji lahko govorimo o pripojitvi, zato se za prevzemno družbo smiselno uporabljajo tudi določbe o pripojitvi.
Glede na to, da podjetnik za svoje obveznosti jamči z vsem svojim premoženjem, v primeru statusnega preoblikovanja zakon ponuja dodatno varovalko - določa, da jamči podjetnik za svoje obveznosti, ki so nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja, subsidiarno z vsem svojim osebnim premoženjem tudi takrat, ko nima več statusa podjetnika. Zadevne obveznosti zastarajo najpozneje v petih letih od dneva vpisa preoblikovanja v register, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku.
Po izvršenem preoblikovanju ostane podjetnikovo premoženje nespremenjeno, kar pomeni, da organizirano premoženje in zaposleni v podjetju nadaljujejo z dejavnostjo.
6. Prenehanje poslovanja in spremembe podatkov
Prenehanje opravljanja dejavnosti se AJPES prijavi 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, podjetnik pa mora vsaj 3 mesece pred prijavo tudi na primeren način (pismo upnikom, sredstva javnega obveščanja, poslovni prostori) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost in navesti tudi datum prenehanja.
Enaka dolžnost velja tudi glede prodaje in prenosa podjetja (na novo ali prevzemno družbo). AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz poslovnega registra:
- če se podjetnik statusno preoblikuje v kapitalsko družbo,
- če v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila,
- na podlagi pravnomočnega akta:
- ki ugotavlja smrt podjetnika,
- ki je odločil o stečaju podjetnika,
- ki je izgnal podjetnika iz RS,
- ki je podjetniku prepovedal opravljati dejavnost,
- ki je ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo.
Podjetnik mora vsako spremembo podatkov, ki so vsebovani v prijavi za vpis v poslovni register, v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPESu (75. člen ZGD-1).
Pred prijavo prenehanja poslovanja mora podjetnik razrešiti vsa vprašanja z dolžniki, upniki in delavci, saj se za razliko od gospodarskih družb, pri podjetniku ne izpelje postopek likvidacije. Opozoriti je potrebno, da podjetnik odgovarja za morebitne obveznosti svojega podjetja še po prenehanju opravljanja dejavnosti z vsem, torej tudi z lastnim premoženjem.
Vir: www.gzs.si
|
