V skladu z 81. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (v nadaljevanju ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 117/2006) mora davčni zavezanec za vsak opravljen promet blaga ali storitev in vsako prednaročilo, izstaviti račun. Če davčni zavezanec opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni račun pod posebnimi pogoji. Poseben primer je tudi izdaja računa s strani kupca ali tretjih oseb v imenu in za račun davčnega zavezanca.
Račun mora biti izdan v skladu z določbami 82. člena ZDDV-1, kar pomeni, da mora vsebovati naslednje podatke: datum izdaje; zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa; identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitev; identifikacijsko številko za DDV naročnika oziroma kupca, če je bilo nabavljeno blago oziroma storitve na račun tretje osebe; ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega naročnika; količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev; datum opravljene dobave blaga oziroma datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana oziroma datum prejetega predplačila; davčno osnovo, od katere se obračunava DDV po posamezni stopnji ali na katero se nanaša posamezna oprostitev, ceno na enoto blaga ali storitve brez DDV, in kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto; uporabljeno stopnjo DDV ter znesek DDV.
Znesek na računu je lahko izražen v katerikoli valuti, med tem, ko mora biti znesek DDV, izražen v eurih in centih.
Pri izdaji računa pa veljajo določene posebnosti glede na vrsto prometa in davčnega zavezanca:
· Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV ali če gre za predmet obrnjene davčne obveznosti in če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisano, da je plačnik DDV naročnik, mora račun vsebovati tudi določbo zakona, na podlagi katere je naročnik plačnik DDV ali se uveljavlja oprostitev, in sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, kot tudi sklenjen pisni dogovor za takšen način izdaje računa v skladu s pogoji, ki jih določa 2. odstavek 135. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/2006) (v nadaljevanju PZDDV-1).
· Če gre za primer uporabe posebne ureditve za potovalne agencije ali za promet z rabljenim blagom, umetniškimi predmeti, zbirkami ali starinami se je prav tako potrebno na računu sklicevati na določbo zakona, na podlagi katere se uporablja posebna ureditev in sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS.
· Če je plačnik DDV davčni zastopnik za namene 76. člena ZDDV-1, mora izdajatelj računa na računu navesti njegovo identifikacijsko številko za DDV, njegovo ime in naslov.
· Če davčni zavezanec opravlja promet in storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in ločeno izkazati tudi vrednost DDV.
· Če davčni zavezanec zaračunava gradbene storitve, oddajanje v najem ali pa se zaračunavajo stroški vzdrževanja, upravljanja ali obratovanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se na računu, v skladu s 136. členom PZDDV-1, posebej navede nepremičnina na katero se račun nanaša.
· Če se izda račun ali predračun za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, se na računu navede vrsto, obseg in obdobje izvajanja storitve na katerega se račun nanaša.
Davčni zavezanec mora davčnemu uradu priglasiti začetek opravljanja dejavnosti in zaprositi za dodelitev identifikacijske številke za DDV v skladu s 78. členom ZDDV-1, ki je davčna številka s predpono SI.
Računov pa v skladu s 141. členom PZDDV-1, ni potrebno izdati davčnim zavezancem, ki:
· opravljajo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev končnemu potrošniku, na tržnici ali za lastno rabo;
· prodajajo vozovnice, karte in žetone v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice), znamke, vrednotnice, koleke in obrazce v poštnem prometu, periodični tisk;
· prodajajo blago iz avtomatov, žetonov iz menjalnih avtomatov, kartice s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM omrežja ter interneta ter promet storitev na teletočkah.
Davčni zavezanec lahko račun v primeru napake tudi popravi in pri tem sledi določbam 144. členu PZDDV-1:
· če napako ugotovi pred predložitvijo obračuna DDV davčnemu organu in če kupec ali naročnik blaga ali storitve po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka DDV, mora izdajatelj računa o tem pisno obvestiti prejemnika računa, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa in popraviti obračun DDV,
· če napako ugotovi po predložitvi previsokega obračuna DDV davčnemu organu ali če je kupec ali naročnik blaga ali storitve po tem računu že uveljavil pravice do odbitka DDV, pa izdajatelj računa davčno obveznost v obračunu DDV popravi oz. zmanjša v tistem davčnem obdobju, ko dobi obvestilo kupca ali naročnika o popravku oz. zmanjšanju odbitka DDV,
· če napako ugotovi pri prodaji končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjena ali odpuščen del plačila kupcu in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.
Davčni zavezanec je, v skladu s 85. členom ZDDV-1, dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV, kot tudi voditi evidenco o odposlanem blagu z ozemlja Slovenije v drugo državo članico s podatki, ki omogočajo identifikacijo blaga, ki ga davčni zavezanec odpošlje iz druge države članice.
V skladu s 86. členom ZDDV-1 je davčni zavezanec dolžan zagotoviti hrambo kopij računov, ne glede ali jih izda sam, kupec ali naročnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun. Posebni primer je hramba računov izven sedeža davčnega zavezanca, o čemer mora davčni zavezanec obvestiti davčni organ ter hramba računov v elektronski obliki, če je zagotovljena pristnost in celovitost in drugi pogoji, ki jih predpisuje 3. odstavek 86. člena ZDDV-1. Davčni zavezanci so dolžni hraniti dokumentacijo najmanj še 10 let od datuma nastanka dogodka, oziroma 20 let v kolikor gre za promet z nepremičninami.
V skladu s 140. členom ZDDV-1 se kaznuje s plačilom globe od 1.200 do 41.000 eurov pravna oseba, ki stori davčni prekršek pri (ne)izdajanju računa, navajanju nepravilnih podatkov ali nepravilnim obračunom DDV.
Vir: Verlag Dashöfer, d.o.o.
|
